Ko sem se vozila na morje, je bil na poti res casino, ki je bil prav lep. Ampak me ni niti malo zamikalo, da grem tja, ker sem bolj kot to komaj čakala, da pridem do morja in grem plavat. Odpeljala sem se mimo in casino, je počasi izginjal v daljavi. Ampak je bil res lep casino, tak, ki bi ga z veseljem obiskala čez en mesec, če bi bil bližje. Ne bi se pa vozila tako daleč, da bi lahko bila v takšnem ambientu. Sem pa prepričana, da je zelo lep tudi od znotraj.

Vozila sem naprej in morje se je počasi približevalo moj nasmeh na obrazu, je bil pa tudi vedno večji. Narava je bila tudi že izredno lepa in res sem komaj čakala, na razgled na morje v zgodnjem poletju, ker je vse še zeleno in temperatura je ravno prava. Popolno vzdušje moram priznati. Raje grem tak čas na morje, ko še ni veliko ljudi in ko je poletje v svežem začetku. Se mi zdi, da se takrat najbolje odpočijem. Pa še na casino, ali na karkoli podobnega ne pomislim. Ko sem doma, se mi zdi, da se to večkrat dogaja, ker ga imam zelo blizu in še do sedaj sem imela zelo veliko dobrih izkušenj. Saj ne vem, ali je to dobro ali slabo. Do sedaj se držim svojega limita in mislim, da je to čisto dovolj. Upam le, da me ne bo kdaj še kaj drugega premamilo. Najbolje, da o tem ne razmišljam, pa se ne bo zgodilo, pravijo. Za zdaj je casino zelo pod kontrolo pa hodim že dobro leto tja. Včasih tudi manj kakor enkrat na mesec. To, je čisto sprejemljivo bi rekla.

Ko sem prišla na morje pa je vsaka misel o tem, da obstaja casino, takoj izginila, saj sem imela res noro lep razgled.

…