V Sloveniji in po državah naše nekdanje skupne države imajo nepremičnine poseben pomen. Niso le streha nad glavo, temveč tudi izraz ugleda, uspeha in družbenega statusa. Ta odnos do lastništva stanovanja ali hiše ima globoke korenine, ki segajo daleč nazaj v pretekle čase, ko so bile družbene in ekonomske razmere povsem drugačne kot danes. Po drugi svetovni vojni, v obdobju socializma, so bile nepremičnine pogosto v državni ali družbeni lasti, zasebna gradnja pa zelo omejena.

Kdor je uspel pridobiti lastno hišo ali stanovanje, je veljal za izjemno podjetnega in sposobnega posameznika. To je bil dokaz finančne stabilnosti in nekakšne neodvisnosti od sistema. Tako se je med ljudmi razvila miselnost, da je imeti svoje, bodisi hišo bodisi zemljišče, nekaj, kar človeka dvigne v družbeni hierarhiji. Po razpadu skupne države in prehodu na tržno gospodarstvo pa se je ta tradicija samo še okrepila. Lastništvo nepremičnine je postalo sinonim varnosti, zanesljive naložbe in družbenega ugleda. Medtem ko so na Zahodu mnogi pripravljeni najemati stanovanja vse življenje, je pri nas ideja o življenju v najemu pogosto povezana z negotovostjo ali celo neuspehom. Ljudje si želijo zapustiti nekaj svojim otrokom – hišo, stanovanje, vikend – kar je postalo simbol trdnosti in družinske kontinuitete. Dodatno vlogo igra tudi kulturni vidik. Na Balkanu je pogosto prisotno prepričanje, da človek nekaj velja, ko je lastnik vsaj ene nepremičnine. Zato ni presenetljivo, da se veliko ljudi zadolži za desetletja, da bi lahko postali lastniki lastne nepremičnine. Zanimivo pa je, da ta statusni pomen ni omejen le na bogatejše sloje; tudi povprečen delavec ali upokojenec pogosto največji del prihrankov vlaga prav v dom.

V zadnjem desetletju pa je cena nepremičnine močno narasla, vendar zanimanje vseeno ne pojenja. Novi bloki rastejo, stare stavbe ljudje prenavljajo, povpraševanje pa ostaja izjemno visoko. Nepremičnina danes ni le življenjski cilj, temveč tudi simbol uspeha – dokaz, da si nekaj dosegel, pa četudi je to samo majhna hiška nekje na hribu.