Seveda na koncu niso ostala pisana le cvetlična korita, kakor sem bila skoraj sto odstotno prepričana na začetku. Do začetka poletja je bilo moje stanovanje pisano bolj kakor kakšno špansko stanovanje. Sicer so mi bila pa takšna stanovanja vedno zelo všeč. Takoj bi živela kje tam blizu morja in doživljala tisto pozitivno vzdušje v barvitih naseljih. Res je lepo. No, ampak sedaj, če izvzamem morje sem skoraj na podobnem. Le ven iz stanovanja ne smem iti, ker je preveč turobno zunaj sedaj. Če moje stanovanje ne bi bilo pisano, kakor da ga je opremila vila, bi bilo tudi zunaj vse čisto v redu. Moja pisana cvetlična korita so resnično odpeljala mojo domišljijo čisto do konca, da imam sedaj res pravljični dom. In ker je tako, je vse, kar je manj od tega prav dolgočasno. Kdo bi si misli, da bo tako. Pa še vsak gost, ki pride k meni na obisk ga najprej skoraj kap, potem pa z zelo veliko težavo odide, ker se tako dobro počuti v tem stanovanju. Seveda se pa vsak tudi zelo nasmeji, ko povem zgodbo, kako se je vse skupaj začelo s tem, da sem kupila pisana cvetlična korita, da vnesem v stanovanje malce pozitivne energije. In potem razložim, kako se je to vse skupaj nadgrajevalo naslednjih nekaj mesecev do sedaj. In sedaj niso pisana le cvetlična korita, ampak kar celo stanovanje.

Upam, da sem s tem dala še komu idejo, da si bo tako popestril dom, in da ne bom edina tako nora, da imam toliko barv v stanovanju, ker daleč naokoli skoraj ni barv. Prav ne more si pomagati. Sedaj sem kupila še nekaj stvari, ki jih bom dala na okenske police. Tudi tam seveda ne manjka barv. In seveda sem tudi za zunanje rastline kupila pisana cvetlična korita, pa naj si kdorkoli misli, kar si želi.