S prijateljem, ki ga že dolgo spremlja sladkorna bolezen, sva se dobila v prijetni kavarni. Najprej sva bila dogovorjena, da greva na eno kavo, potem pa, če bova že dovolj lačna pa na kosilo. On je sicer pil limonado, ker kave ne pije. Jaz sem si pa privoščila belo kavo z riževim napitkom.

Ko sem prišla v kavarno, sem bila prezgodnja in sem bila nekaj časa sama. Naročila sem si belo kavo, in medtem ko sem čakala na naročilo, sem odšla na splet, da preberem kakšen zanimiv članek. Mislim, da je bil drugi članek, ko se je pripeljal mimo, članek o tem, kaj je sladkorna bolezen in kako si lahko bolniki, ki jo imajo, pomagajo. Ko sem to zagledala, sem se prav nasmehnila. Istočasno, ko sem pogledala proti vhodu, pa sem zagledala prijatelja, kako vstopa v kavarno. No, na to sem se pa sploh nasmehnila. Takoj sva se oba objela, ker sva bila tako zelo vesela eden drugega. Res se dolgo nisva videla, po tem, ko sva bila nekaj let skoraj neločljiva.

Oba sva našla parterja in imava vsak svojo družino namreč in se zato redkeje vidimo. Tudi ne živiva več tako blizu kolikor sva prej živela blizu. Sem pa tja se sicer dobimo na družinskih kosilih, včasih se pa tudi sama dobiva. Tako kot recimo danes.

Ko se je usedel, sem mu takoj pokazala članek, kjer piše sladkorna bolezen in na dolgo razlaga o tem. Takoj se je zasmejal in me vprašal, če mi socialna omrežja berejo mislil. Sicer je pa res tako, da včasih nekaj dni razmišljam o nečem in potem se mi točno to pripelje mimo preko kakšnih člankov in oglasov. Ne vem pa, kako se je sladkorna bolezen sedaj znašla, kot da bi ta članek vedel, da se dobim s tem prijateljem.

Ko sva ravno imela temo na socialna omrežja in o tem, kaj je sladkorna bolezen, sem ga seveda povprašala, kako je in na srečo se je spet pohvalil, da je čudovit.

 …